★ HARDWARE ★ MONTAGES ★ SCHNEIDER - ATARI ST: PRENOS DATOTEK|Moj Micro) ★ |
| Schneider CPC - Atari St: Prenos Datotek | Hardware Montages |
Računalnik v vlogi... Urejevanje besedil je eno najpogostejših opravil z mikroračunalnikom in zato se po nakupu novega računalnika znajdemo pred zagato, kaj storiti s starimi teksti, ki so nam za tipkanje vzeli toliko časa. Rešitev je kajpada možna. Najpreprosteje je tedaj, če imata oba računalnika enaki enoti za shranjevanje podatkov (kasetofon ali disketnik). V nasprotnem primeru datoteke prenesemo z računalnika na računalnik prek standardnega vmesnika RS 232. Če pa računalnik tega vmesnika nima, ga moramo pač kupiti ali izdelati, komunikacijski program pa napisati. V tem članku bom opisal rešitev omenjenega problema v povezavi računalnikov ATARI ST in SCHNEIDER (AMSTRAD) CPC 6128 oziroma prenosa datotek s schneiderja na atari ST. Ne boste potrebovali nobenega dodatnega vmesnika, temveč boste uporabili priključek za tiskalnik (Centronics). Edini hardverski poseg je ta, da na atarijevem kablu za tiskalnik oziroma na enem od koncev konektorja navkrižno povežete signala STROBE in BUSY/FREE (nožici 1 in 11), kot je prikazano na sliki. Drugi konec tako predelanega kabla, ki ga sicer povezujemo s tiskalnikom, zdaj spojimo s schneiderjem, in sicer prek priključka, ki je predviden za tiskalnik (pri modelih CPC 664, pa tudi pri originalnih amstradih, ta priključek ne ustreza in zato morate poskrbeti za vmesni konektor). Bistvo operacije je v tem, da ST pravzaprav emulira tiskalnik. Na schneiderju torej naložite urejevalnik besedil (v našem primeru Amsword), potem pa še tekstno datoteko. ki jo želite prenesti. Nato odtipkate ukaz za tiskanje, vendar podatki ne bodo tekli v tiskalnik, temveč v ... ST. Atari jih bo sprejemal vse dotlej, dokler ne bo dobil kode. ki označuje konec dokumenta. V programu je uporabljena koda 01 , ki ni ASCII znak; če hočemo, da bi jo ST sprejel, moramo preiti v basic (v Amswordu opcija B) in odtipkati PRINT CHR$(1). Še boljše; ta ukaz vnesemo v basicovo vrstico tik pred ukaz STOP. na katerega skače program pri izhodu v basic in ki se izpiše na zaslonu (Break in line 290, v Amswordu za 464 je to vrstica 290); dovolj je torej samo preiti v basic. Kar zadeva atari. moramo na disketi predvsem imeti ta program v izvršni kodi. To dosežemo tako. da program, ki je pisan v zbirniku, s kakim prevajalnikom (uporabljen je DEVPAC) prevedemo v izvršno datoteko AMSTRAD.TOS in ga shranimo na disketo. Potem računalnika povežemo po že opisani pripravi z atarijevim kablom za tiskalnik in ju vklopimo. Na atariju poženemo AMSTRAD.TOS, na schneiderju urejevalnik besedil, potem pa nam program sam izpisuje, kako in kaj. Prednost takšnega prenosa podatkov je ta, da tako rekoč ne potrebujemo dodatnega hardvera. pa tudi hitrost prenosa je zelo velika, ker gre pač za paralelen prenos. Atari lahko po tej poti prejema podatke od kateregakoli računalnika, ki mu podatke pošilja na paralelni (Centronics) priključek za tiskalnik. Na koncu naj še omenim, da se program ne zmeni za kode 0-1F. izjema sta le CR in LF. Ne obdeluje niti ubežnih sekvenc za tiskalnik in zato morajo biti predajani teksti v čistih ASCII znakih (brez posebnih črk. kurzive. polkrepke pisave, grafike itd.). Seveda je tovrstno kontrolomogoče odstraniti in prenesti kakršnekoli binarne datoteke Še več. v samem programu je moč obdelati ubežne sekvence, recimo po Epsonovem standardu, in sicer tako, da so avtomatsko izločene ali pa konvertirane v obliko, ki je sprejemljiva za kak atarijev urejevalnik besedil Po takšni predelavi bi bil program seveda veliko bogatejši.
|
